Popisne razlike in DDV

1.    POPISNE  RAZLIKE IN DDV

1.1.                    PRIMANJKLJAJ IN DDV

Ugotovljen primanjkljaj se z vidika Zakona o davku na dodano vrednost smatra kot uporaba blaga za neposlovne namene[1].

Pravilnik določa pri tem  izjeme in sicer;  DDV se ne obračuna od  primanjkljajev in uničenj zaradi višje sile, kraje,  primanjkljajev in uničenj opredeljenih v strokovnih združenjih in primanjkljajev in uničenj nastalih v procesu izdelave in predelav.[2]

Davčna osnova: Nabavna cena  blaga brez DDV oziroma lastna cena določena v trenutku uporabe blaga.

Obveznost obračuna DDV: Ko je nastal obdavčljiv dogodek; v  tem primeru v trenutku ugotovljenega primanjkljaja.

V primeru popisa zalog je trenutek obveznosti obračuna DDV na dan popisa npr. 31.12, ne pa datum dejanske izvedbe popisa.

1.1.1.UGOTOVLJEN PRIMANJKLJAJ ZARADI VIŠJE SILE

(požar, vodna ujma, potres...)

Te vrste primanjkljaj ni predmet obdavčitve z DDV.

1.1.2.UGOTOVLJEN PRIMANJKLJAJ POVEZAN S POSTOPKOM PREDELAVE IN IZDELAVE

Podjetje ima izdelane normative porabe materiala, blaga pri obdelavi, predelavi, proizvodnji. V kolikor se ta giblje znotraj teh v podjetju sprejetih normativov, potem ni zavezan obračunu DDV.

Za višji primanjkljaj od v internih aktih določenega,  pa je zavezanec dolžan obračunati DDV. Poudariti je potrebno, da morajo interni akti odražati pretekle izkušnje podjetja ali izkušnje panoge, v kateri se  podjetje nahaja. Za primer gostinske dejavnosti je na ravni strokovnega združenja tudi sprejet  pravilnik, ki določa normative pri procesu predelave živil  in priprave obrokov hrane.

1.1.3.   UGOTOVLJEN PRIMANJKLJAJ IZ  NASLOVA KALA, RAZSIPA, OKVARE BLAGA, KI JE NELOČLJIVO POVEZAN S SKLADIŠČENJEM IN PREVOZOM

Kalo pomeni zmanjšanje teže, prostornine, kakovosti proizvodov zaradi sušenja, hranjena, krčenja.

Okvara pomeni napako zaradi  kemičnih ali fizikalnih lastnosti blaga ali potek roka trajanja.

Primanjkljaj te vrste, ni zavezan obračunu DDV, vendar le, če je  znotraj višin, določenih s strani pristojnih združenj.  V uporabi je 23 pravilnikov, ki so vsi objavljeni v Uradnem listu. 

1.1.4.PRIMANJKLJAJ  NASTALI ZARADI TATVINE OZIROMA KRAJE, ČE JE O TEM SESTAVLJEN ZAPISNIK POLICIJSKE UPRAVE

1.1.5.ODPIS NEIDOČEGA, NEKURANTNEGA BLAGA (TUDI PRETEČEN ROK TRAJANJA)

Blago je LAHKO brezhibno in deluje, vendar je tržno nezanimivo in zastarelo.  Takšnemu blagu določimo novo vrednost blaga, ki naj bi odražalo  tržno vrednost v danem trenutku (ob verodostojnih dokazilih). Popravek vrednosti nekurantnega blaga nima za posledico obveznost obračuna DDV.

V primeru, da takšno blago prodamo, je vrednost prodanega blaga davčna osnova za obračun DDV.

V primeru vrednosti 0 in blago uničimo, je obveznost obračuna DDV od vrednosti 0.

 PRESEŽEK

Stanje v poslovnih knjigah je MANJŠE od dejanskega.

NAPAKE PRI EVIDENTIRANJU

Razlike pri napačnem evidentiranju gibanja blaga .. v različnih analitičnih evidencah in glavni knjigi. Te razlike ugotovimo in odpravimo. Nimajo učinka na DDV.         

1.2.                    POBOT PRIMANJKLJAJEV IN PRESEŽKOV

Pri blagu iste kakovosti, ki spada v isto skupino (npr. jogurt z okusom banane, jogurt z okusom jagode...) lahko pobotamo ugotovljene primanjkljaje na račun presežkov. Zavezanec mora upravičiti te pobote z ustrezno dokumentacijo.

Enako velja za pobote med poslovnimi enotami.

1.3.                    DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Vsak gospodarski subjekt mora v svojih aktih določiti, kolikšen primanjkljaj blaga... se smatra kot normalen (običajen). Višina normalnega primanjkljaja je posledica preteklih izkušenj, usmeritev strokovnih združenj, posebnosti panoge in samega podjetja, izrednih razmer.

IKS 11/2013 na strani 20 pravi: »Velikost odpisov iz naslova kala, ki so zapisane v pravilnikih strokovnih združenj, na podlagi katerih se DDV do predpisanih stopenj ne obračunava, niso merilo za določanje davčno priznanih in nepriznanih odpisov zalog«.

Gradivo Davčni obračun DDPO za leto 2013 predavateljica Mira Roppa na strani 36 pod rubriko 6.23 Drugi odhodki, ki se ne priznajo v skladu z 29. Členom ZDDPO-2 pravi:  V to zaporedno se bodo vpisovali tudi nepriznani odhodki, ki jih ni bilo moč uvrstiti v prejšnje zaporedne številke – npr. kalo nad dovoljenim.

2.   POSAMEZNE RAČUNOVODSKE KATEGORIJE – ODPISI, PRIMANJKLJAJI

2.1.                    OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

•  ODPIS ZARADI UNIČENJA ALI NEUPORABNOSTI  je z vidika DDV,  zavezan obveznosti obračunu DDV[3].  DDV se obračuna in plača od trenutne vrednosti uničene ali neuporabe opreme. Pri opremi večjih vrednosti  še vedno obstaja določena tržna vrednost. Običajno je to vrednost surovine. Pri opremi manjše vrednosti pa je običajno tržna vrednost enaka 0. V teh primerih odpisov je zavezanec dolžan predložiti dokazilo/a  o uničenju opreme. V primerih ko zavezanec  ugotovi stanje uničenosti ali neuporabnosti določene opreme, vendar opremo ne odpiše, ji samo zniža vrednost na trenutno tržno vrednost (dokazila), takšno zmanjšanje ni zavezano obračunu DDV (ni bil ugotovljen primanjkljaj).
•  PRIMANJKLJAJ  Opremo je potrebno ovrednotiti po sedanji tržni vrednosti in obračunati DDV³. 

2.2.         ZALOGE

Popisane zaloge so lahko normalne, poškodovane ali tržno nezanimive.

V kolikor so zaloge manj vredne zaradi poškodbe ali tržne nezanimivosti jim zmanjšujemo vrednost na dejansko tržno vrednost. Takšno »prevrednotenje« nima za posledico obračuna DDV.

V kolikor so zaloge neuporabe, zavezanec  zniža njihovo tržno vrednost  in jih potem lahko tudi odpiše. Znižanje vrednosti ima učinek na odhodke, ni zavezano DDV.

Kasnejša prodaja ima učinek na obračun DDV od dosežene prodajne cene. Takšno zalogo lahko zavezanec tudi odpiše in uniči, vendar le, če dokaže, da je to zalogo skušal prodajati, vendar jih  ni mogel.  Od uničenja ne obračuna DDV, saj je takratna tržna vrednost zaloge enaka 0. Pri tem pa velja poudariti, da mora zavezanec slednje dokazati z dokumentacijo, ki nedvoumno dokazuje, da so bile neuporabne zaloge  uničene: zapisnik o komisijskem uničenju s fotografijami, prevoznico o prevozu na odpad….

POPISNE RAZLIKE

Ugotovljene popisne razlike izvirajo iz normalnega ali presežnega kala. Normalni kalo je tisti, ki je določen v sklepih podjetja ali s strani strokovnih združenj.

Z vidika obračuna DDV, se le ta obračuna od presežnega kala in sicer od naslednjih davčnih osnov:

·         Pri materialu, surovinah, trgovskem blagu je davčna osnova tržna vrednost[4].

·         Pri nedokončani proizvodnji, gotovih proizvodih pa je vrednost, ki je lahko različna glede na izbrano metodo vrednotenja.

MATERIAL IN BLAGO S PRETEČENIM ROKOM TRAJANJA

Material  in blago s pretečenim rokom trajanja ni zavezano obračunu DDV, vendar spada v maso obsega normalnega kala.

Primer:

2.3.         TERJATVE

Popis terjatev obsega naslednje kategorije:

·         Nesporne, normalne.

·         Dvomljive ( zapadle in za katere obstaja dvom, da ne bodo poravnave v celoti ali deloma).

·         Sporne ( to so dvomljive terjatve, kjer je vložena izvršba ).

·         Sporne in dvomljive ( Predlagane za odpis zaradi nezmožnosti poplačila. Dokazovanje neuspešne izterjave). IZPOLNJEN POGOJ ZA ODPIS.

·         Neizterljive in zastarane ( Predlagane za odpis zaradi nezmožnosti poplačila. Dokazovanje neuspešnih poskusov izterjave). IZPOLNJEN POGOJ ZA ODPIS.

Normalna terjatev lahko postane pod določenimi pogoji dvomljiva. Ko  se to zgodi lahko rečemo, da je prišlo do OSLABITVE  ali PREVREDNOTENJA TERJATEV, ki pa so pogojno davčno priznani. 

Ko postanejo terjatve sporne in dvomljive ali neizterljive in zastarane pa nastopijo pogoji za odpis terjatev.

Kdaj pa je odpis terjatev davčno priznan?

Kdaj je priznan popravek vrednosti DDV od odpisanih terjatev pa na naslednji povezavi!

---

[1] 7. člen

(uporaba blaga za neposlovne namene)

(1) Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje:

a) brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;

b) dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 eurov.

[2] (Primanjkljaj blaga)

Primanjkljaj blaga se šteje za dobavo blaga v skladu s 7. členom ZDDV-1, razen:

– primanjkljaja in uničenj, nastalih zaradi višje sile;

– primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;

– primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje;

– primanjkljaja oziroma izgub, nastalih zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen zapisnik policijske uprave.

[3] Obveznost obračuna DDV samo, če smo za to opremo uveljavili odbitek DDV v celoti ali deloma.

[4] Po navodilu davčne uprave je davčna osnova vrednost, ki jo blago doseže na trgu v času uporabe za neposlovne namene. To je nakupna/nabavna cena zadevanega ali podobnega blaga, kot bi jo doseglo na trgu v času in kraju uporabe za neposlovni namen.